Božično “Jurijevo viteško vino” – pozna trgatev

Odločamo se za izvirno vinarsko družino Lesničar, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo grozdja v vinogradih na dveh lokacijah, in sicer v Velikem Brebrovniku (v neposredni bližini Jeruzalema) ter pri Veliki Nedelji.

Družina izbranega vinarja grozdje prideluje na 6.600 trtah. Z ljubeznijo in sodelovanjem vitezi gojimo pet sort grozdja: laški rizling, šipon, sauvignon (ki so v naši redni ponudbi “Jurijevega viteškega vina”, pa tudi kerner in rumeni muškat (ki vam jih dostavimo po želji).

Vso pridelavo imajo integrirano in kontrolirano s strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki nam tudi kontrolira zrelost grozdja.

Naše trgatve za vrhunska vina so pozne. To so trgatve, kjer mora sladkorna stopnja presegati 95 oechslerjev/ekslerjev (21 gradov), kar je na našem območju mogoče doseči nekje konec oktobra. Ker bi bili alkoholi zaradi doseženega sladkorja previsoki (nad 13 %), raje ne prevremo vsega sladkorja v alkohol, in tako ostane neprevreti naravni sladkor, kar pa daje vinu čar in polni okus, česar pa seveda ni mogoče doseči pri normalni trgatvi.

Ozemlje Velike Nedelje in okolice, kamor je spadal tudi današnji Jeruzalem, je v začetku 13. stoletja Friderik Ptujski podaril viteškemu redu križarjev. Ti so poskrbeli za duhovni in kulturni razvoj domačinov, med drugim pa so jih učili tudi vinogradništva.

“Ko so se križarji vračali z obrambe Jeruzalema, tistega primarnega na Bližnjem vzhodu, jih je v naših krajih zajela zima. Eden od nemških križarjev je zelo zbolel in se je zaobljubil; če mu uspe preživeti zimo in se bo še kdaj vrnil v Palestinski Jeruzalem, bo prinesel od tam nek spominek. Ta vitez naj bi prinesel sliko Žalostne Matere Božje,” se glasi ena od različic legend.

Druga legenda, ki pa je v bistvu precej preprostejša pa govori, “da so križarji prišli v Prleške kraje, kjer jih je prevzela okolica, vinski grički – gorice, dobro vino, prijazni ljudje in so preprosto rekli: svoj Jeruzalem smo našli in ne potrebujemo ničesar drugega!”

Na vrhu griča med Ormožem in Ljutomerom so križarji postavili stolp, ki je postal romarska točka. Tam so se verniki stoletja izročali v varstvo Mariji. Vitezi, ki so se počutili, kot da so prišli v Sveto deželo, so najvišji vrh okrog gradu Velika Nedelja poimenovali – Jeruzalem, naslednji Svetinje, druge pa po apostolih. Ko je eden od njih zbolel, se je zaobljubil, da bo v znak zahvale za ozdravitev prinesel iz Jeruzalema sliko Žalostne Matere Božje. Njena kopija še danes krasi glavni oltar cerkve. Številnim križarjem so bili kraji tako všeč, da so ostali za vedno, o čemer še danes pričajo nekateri lokalni priimki.

»Na destinaciji Jeruzalem Slovenija verjamejo v svojo plemenito viteško zgodbo. Imajo lepo naravo z izjemnimi pogledi na Jeruzalem in Svetinje, in imajo vrhunske vinarje in odlična vina ter kulinariko!