Zastava – Viteški red Svetega Jurija iz Koroške, dim. 150 x 75 cm
Vir: slika zgoraj: Vitezi Jurjevci v naskoku na sovražni turki tabor, S. Likar, Kronani vitezi Svetega Jurija, Ljubljana, 2023, str. 108)
Visoko plapolajo križniške zastave,
po hrabrem boju vojska Ogrov se umika,
poti in steze so vseskoz krvave,
na tisoče tesnoba in nemir hropeč pritiska;
junaški težki boj je zdaj končan,
deželi revni mir bo dolgo dan.
Na zemljo Friderik gospod poklekne, dvigne glavo,
veselje blaženo v pogledu njega sije:
»O nemški bratje, dajte mi zastavo!
V to zemljo zasadim jo, tu naj klije;
sovražnikom ste jo oteli danes srečno
in redu vašemu ostaja večno!
Na véliko nedeljo boj ste bojevali,
naj to pokrajine zdaj bo ime;
Gospod je pomagal, da ste zmagali,
sovražniki drzni za večno beže!
Pokrajina v krvavem boju izborjena,
odslej naj s Štajersko na večno bo spojena.«[1]
[1] I. A. Supantschitch, Die Stiftung von Gross – Sonntag um das Jahr 1199, v odlomku Der Aufmerksame, Wien 1831, 105.
